Europäischer Rechnungshof - European Court of Auditors
Revizorji EU: financiranje nevladnih organizacij je preveč nepregledno
- Photo Info
- Download
Sporočilo za javnost
Luxembourg, 7. april 2025
Revizorji EU: financiranje nevladnih organizacij je preveč nepregledno
- Več kot 7 milijard EUR sredstev EU je bilo v obdobju 2021–2023 v okviru notranjih politik dodeljenih nevladnim organizacijam
- Informacije o sredstvih EU, dodeljenih tem organizacijam, so razdrobljene in nezanesljive
- Dejavnosti lobiranja in zagovorništva, ki jih izvajajo te organizacije, niso jasno razkrite
Dstva EU, dodeljena nevladnim organizacijam (NVO), niso dovolj pregledna, je v svojem novem poročilu zapisalo Evropsko računsko sodišče (Sodišče). Kljub izboljšavam so informacije o sredstvih EU, dodeljenih NVO, ki so dejavne na področju notranjih politik EU, še vedno netočne in nepopolne. Evropska komisija ni ustrezno razkrila nekaterih dejavnosti zagovorništva, ki jih financira EU, kot je lobiranje. Poleg tega ni aktivnih pregledov, s katerimi bi se zagotovilo, da financirane NVO spoštujejo vrednote EU, kar bi lahko pomenilo izgubo ugleda za EU.
Nevladne organizacije in druge organizacije civilne družbe krepijo sodelovanje državljanov pri demokratičnem oblikovanju politik EU s stalnim dialogom, ki pa mora biti pregleden. Da bi lahko državljani od javnih nosilcev odločanja zahtevali odgovornost, morajo vedeti, komu in za kaj se sredstva EU dodelijo ter tudi kako se uporabljajo in ali prejemniki spoštujejo vrednote EU. Javni interes za izboljšanje zahtev glede preglednosti za NVO se je od škandala Katargate leta 2022 povečal.
„Preglednost je ključna za zagotovitev verodostojnega sodelovanja nevladnih organizacij pri oblikovanju politik EU,“ je povedala Laima Andrikienė, članica Sodišča, ki je pristojna za poročilo. „Toda kljub temu, da je bil od zadnje revizije Sodišča pri preglednosti sredstev EU, dodeljenih nevladnim organizacijam, dosežen določen napredek, slika še vedno ni jasna, saj informacije, med drugim v zvezi z lobiranjem, niso niti zanesljive niti pregledne.“
Nevladnim organizacijam je bilo med letoma 2021 in 2023 na področju ključnih notranjih politik EU, kot so kohezija, raziskave, migracije in okolje, dodeljenih 7,4 milijarde EUR, od katerih je 4,8 milijarde EUR dodelila Komisija, 2,6 milijarde EUR pa države članice. Vendar je pri teh številkah potrebna previdnost, saj ni zanesljivega pregleda nad sredstvi EU, izplačanimi NVO, opozarjajo revizorji. Informacije so objavljene razdrobljeno, to pa vpliva na preglednost in otežuje analizo o tem, ali so sredstva EU preveč skoncentrirana na majhno število NVO, ter omejuje vpogled v vlogo NVO v politikah EU.
Komisija je sicer dosegla napredek pri zbiranju informacij o sredstvih EU, dodeljenih NVO, vendar še vedno obstajajo slabosti v načinu razkritja teh informacij. Poleg tega države članice teh sredstev ne spremljajo niti o njih ne poročajo, glede na načrtovane zakonodajne izboljšave pa jim o plačilih tudi v prihodnje ne bo treba poročati.
Opredelitev nevladne organizacije se med državami EU razlikuje in je redko določena z nacionalno zakonodajo. EU je leta 2024 nevladno organizacijo opredelila kot od vlade neodvisno in neprofitno organizacijo. To je sicer korak v pravo smer, vendar sama opredelitev ne more zagotoviti, da bodo NVO v sistemu EU za finančno preglednost pravilno razvrščene. Subjekti se namreč sami prijavijo kot NVO, Komisija pa ne preveri vidikov, ki so pomembni za njihov status, na primer ali vlada pomembno vpliva na njihove upravne organe in ali NVO uresničuje poslovne interese svojih članov. Nek velik raziskovalni inštitut je bil tako na primer razvrščen kot NVO, čeprav so bili v njegovem upravljavskem organu izključno vladni predstavniki.
Komisija ni jasno razkrila informacij, ki jih je imela o zagovorniških dejavnostih NVO, financiranih z nepovratnimi sredstvi EU. Šele med revizijo Sodišča je izdala smernice, v skladu s katerimi v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev ne bi smelo biti določeno, da prejemniki lobirajo pri institucijah EU. Poleg tega upravitelji skladov EU ne preverjajo proaktivno, ali NVO kršijo zahtevo spoštovanja vrednot EU, kot sta pravna država in človekove pravice, temveč se opirajo predvsem na lastne izjave teh organizacij. Ne izvajajo se niti pregledi virov financiranja, s katerimi bi se pridobile koristne informacije o tem, kdo stoji za NVO.
Ozadje
Iz proračuna EU se financirajo dejavnosti ne glede na to, ali jih izvajajo NVO ali druge vrste subjektov. NVO se med seboj razlikujejo po velikosti ali področjih dejavnosti, ki lahko segajo od socialnega vključevanja in varstva okolja do raziskav. Nepovratna sredstva EU lahko prejmejo za izvajanje projekta, tako kot vsi drugi prejemniki, ali pa zgolj zato, ker so NVO, za kritje znatnega dela svojih stroškov za poslovanje. Med letoma 2021 in 2023 je nepovratna sredstva EU prejelo več kot 12 000 NVO. V zadnjem desetletju je bil znaten del sredstev, ki jih je Komisija neposredno dodelila, dodeljen majhnemu številu NVO.
Pri reviziji so bili preučeni programi EU, kot so Evropski socialni sklad plus, Obzorje Evropa, Sklad za azil in migracije ter program za okolje in podnebne ukrepe, pa tudi razmere v različnih državah članicah. To je skladno s pozivom Evropskega parlamenta k večji preglednosti sredstev EU, tudi sredstev za NVO, in s pomembno vlogo slednjih pri demokratičnem oblikovanju politik. Poročilo je bilo pripravljeno ravno v času, ko se povečuje interes javnosti in politike za sredstva EU, dodeljena NVO.
Posebno poročilo 11/2025: Preglednost sredstev EU, dodeljenih nevladnim organizacijam – Kljub napredku pregled še vedno ni zanesljiv je na voljo na spletišču Sodišča. Povezano je z revizijskim poročilom Sodišča iz leta 2018 o sredstvih EU, dodeljenih NVO v okviru zunanje politike EU, in posebnim poročilom iz leta 2024 o registru EU za preglednost.
Contact:
ECA press office: press@eca.europa.eu